Razbila sem služben telefon, iskanje servis telefonov se je začelo

Toliko časa je preteklo, da sem končno dobila službo, kjer se bom lahko izkazala, pa sem že prvi teden razbila služben telefon, nisem pa sploh vedela, kje je servis telefonov, da bi ga nesla popravit. To ne moreš verjeti, kako nerodno se mi je to zgodilo, ravno ko sem hotela shraniti novo stranko v telefon in hkrati želela prijeti kozarec vode, sem spustila telefon na tla in tresk počil je po vsej svoji dolžini. Kako naj sploh šefu povem, da sem telefon, ki mi ga je ravno dal, vrgla po tleh in da potrebujem servis telefonov, da ga nesem popravit.

Nisem upala povedati, zato sem sama začela iskati, da bi našla servis telefonov in ga nesla popravit na svoje stroške, da šef ne bi niti opazil. Pa ni vrag, da ni prišel tisti dan v pisarno in rekel, da mora hitro nekam poklicati in da se je pri njegovem telefonu spraznila baterija, da naj mu dam sovjega, katerega mi je dal. Kako? Če pa sem ga nesla na servis telefonov. Mogla sem mu povedati, prav nerodno in neprijetno sem se počutila, prvo zato, ker se mi je to zgodilo in drugo, ker sem mu to zatajila. Presenečeno me je pogledal in dodal, da sem že prvi teden razbila telefon in da ne ve kaj ga še potem čaka. 

Ker sem bila obrnjena stran, sem mislila, da me nadira, ko pa sem ga pogledala in videla njegov nasmeh sem se oddahnila. Pohvalil me je za iznajdljivost, da sem sama poiskala servis telefonov in da ga nisem s temi stvarmi obremenjevala. Potolažil me je z besedami, da tisti človek, ki dela, se mu stvari enostavno dogajajo, enkrat dobre, drugič tudi slabe in da naj lepo delam naprej. Naslednji dan sem šla po telefon, servis telefonov je bil v moji bližini, stroške pa je poravnal moj novi šef.