Ena izmed večjih medijskih hiš v Sloveniji je pred kratkim dobila naročilo oglaševanja za javno naročanje za državno podjetje. Pri tej medijski hiši tudi dela moja zelo dobra prijateljica, in ker je že imela izkušnje z vodenji projektov, so ji dodelili izvedbo tega naročila.

Kljub temu da je bila izjemno vesela za to izkušnjo, ki jo bo prejela pa je bila tudi v strahu spoštovanju, ker ni bila ravno prepričana, da bo celotno oglaševanje urejeno, kot mora biti. Šlo je za zelo široko obsežno oglaševanje, ki je morali biti pripravljeno za začetek v slabih dveh tednih. In ker je to javno naročanje, je še toliko bolj pomembno, da je vse izpeljano vrhunsko in pravočasno, saj to pomeni možnost dobrega priporočila za naprej. Vsekakor javno naročanje ni nekaj, kar lahko dobi vsak in za kaj je vsak kvalificiran, in če je to prvo izvajanje, mora biti vse toliko bolj profesionalno opravljeno. Spomnim se, ko je opisovala, da je morala koordinirati več kot 100 člankov, ki bodo objavljeni na portalu v roku 6 mesecev. Prvih 40 je moralo biti pripravljenih v roku dveh tednih, drugi so morali imeti že začrtane smernice za naslednje mesece. Predvsem pa so morali imeti upoštevane možne spremembe saj se lahko teh mesecih, v katerokoli temi marsikaj spremeni. Kljub temu da je bilo to javno naročanje iz vidika dodatnih informaciji zelo pozitivno, pa je bilo, kar zahtevno saj se spomnim, kako je vsako jutro zelo zgodaj odšla na delovno mesto in se vrnila v zelo poznih urah.

Projekt je seveda vrhunsko izpeljala, ampak ko sem jo vprašala, ali bi še kdaj ponovila kaj takšnega, je takoj odvrnila, da upa, da ne. Je seveda navedla, da se je ogromno naučila, da je zelo hvaležna za izkušnjo, ampak je resnično takšen posel dovolj zanjo osebno enkrat letno, pa čeprav gre za javno naročanje, kar z vsem srcem spoštuje.…