Sama sem že bila na raftingu, še preden sem imela otroka. Takrat sem bila precej mlajša in seveda bolj pogumna. Sedaj imam manj poguma, a vseeno mi je takrat rafting Bovec prinesel toliko lepega, da sem si rekla, da moram sedaj, ko je sin že večji, peljati tudi njega.

Tako sem organizirala poletni sončni vikend za vse tri, mene, sina in moža. Tudi mož še ni doživel rafting Bovec, tako da bosta oba lahko sedaj to doživela prvič. Prav veselila sem se tega dne, da bo sin doživel rafting Bovec, ker vem kakšno lepo doživetje je to, koliko adrenalina ti nabije in kako te voda popelje, da uživaš na polno. Moža nisem niti vprašala, če mu je rafting Bovec všeč, če se kaj boji, ker se nisem hotela preveč pogovarjati, da ne prestrašim sina. Sicer sem sinu nazorno povedala, kako to izgleda in da naj ne skrbi, da bi se kaj zgodilo. Vse kar se lahko zgodi je, da se nežno zaletimo v skalo ali pa da nekdo pade v vodo. Bila sem realna, ker nisem želela, da se ne bi hotel peljati, ko bi že prišli na start.

Sin je užival v vsemu, v vožnji z kombijem, oblačenje zaščitnih oblačil, zaščitnega jopiča, prav iskrile so se mu oči in komaj je čakal, da gremo v čoln in se začnemo voziti. Sam spust je bil iz nižje točke, ker vseeno gledajo prvo na varnost in ker je bil sin star 10 let, prilagodijo vožnjo, da je počasnejša in ni veliko skal. Tako smo imeli eno prijetno vožnjo, prav tako, če tudi ni bil tako adrenalinski rafting Bovec, je sin užival v vožnji. Moj mož pa ravno tako, ker je zanj bilo prvič in se je obremenjeval z sinom. Vodič je bil pozoren na sina in prilagajal vožnjo do cilja. Nekje na sredini pa smo se celo ustavili, da je sin lahko skakal v vodo, tako si je rafting Bovec še bolj zapomnil, kateremu otroku pa skakanje v vodo ni všeč. …