Dovolj sem imela svoje službe, ker je bila nizka plača, morala sem delati popoldan in vse vikende. Prej, ko še nisem imela otroka, mi je bilo vseeno, sedaj pa si tega nisem želela več, tako sem dala odpoved in še nisem vedela, da bodo zaščitna oblačila moja nova služba.

V bistvu sem ostala doma brez službe, kar je bilo zame kar strašljivo, potrebovala sem novo službo in poklicala me je prijateljica, da prijatelj, ki je prodajal zaščitna oblačila gre stran in iščejo novega delavca. Sprva sem bila skeptična, potem pa sem se zavedala, da je to priložnost, da dobim novo zaposlitev, moj urnik pa je od ponedeljka do poeta. Ko sem šla na razgovor sem povedala, da so moja šibka točka zaščitna oblačila, ker o njih ne vem ravno veliko, da pa sem se pripravljena naučit. Vedno pa sem bila komunikativna in tukaj so potrebovali predvsem osebo, ki je komunikativna.

Dobila sem to službo, kar en teden sem se učila, katera zaščitna oblačila prodajajo, da sem se vse naučila. A to je bil šele začetek. Po pol leta dela, sem se počutila končno sproščeno, da sem zaupala sama sebi, da sem bila na sestanku samozavestna. Tako lahko rečem, da so mi zaščitna oblačila zlezla pod kožo in začela sem uživati v prodaji. Stranke so me imele rad, šef pa je bil zadovoljen. Moja plača je lepa, se nimam kaj pritoževati, tako da bom v tej službi ostala čim dlje, če bo le mogoče. 

Če pa bi mi kdo pred enim letom rekel, da bo to moja nova služba in da bom prodajala zaščitna oblačila po podjetjih, bi se mu samo smejala, ker tega sigurno ne bi verjela. Sama zase rečem, da sem pravi čas dobila to ponudbo, ker sem bila v takšni situaciji, da bi sprejela katerokoli službo.…