Ta ideja se je rodila pred leti, ko sem jaz malo zares in malo iz šale rekla, da si želim enkrat na Santorini. Da se prav vidim, kako hodim po letališču s kovčkom v roki in klobukom na glavi. Potem so prijateljice začele sanjariti z menoj. Takrat smo si ustvarile zgodbo in smo jo letos tudi uresničile.

Šle smo na tako težko pričakovan Santorini. Dobile smo se na letališču, vse smo bile oblečene v poletne obleke in imele na glavi klobuke. Kako lepo nas je bilo videti. Sam polet je hitro minil. Potem pa se je začelo naše razvajanje. Vsak dan smo si privoščile nekaj za dušo. Tako že dolgo nisem uživala. Največ je bilo vredno to, da je vsaka pustila vsaki, da je to, kar je. Prav nobeni se ni bilo treba pretvarjati. 

To je bilo vredno največ. Strah, da bi se skregale, je bil čisto odveč, vse smo bile dovolj pametne, da si tega nikakor ne bi dovolile. Vsak dan smo počele nore stvari, znale smo se zabavati, znale smo iti na izlete, se družiti z drugimi. Znale pa smo tudi ves dan lenariti in brati knjige ob koktajlih. Noro dobre počitnice, točno takšne, kot smo si jih predstavljale leta in leta. 

Pri samem prihodu domov se je čutila žalost, da je sedaj vsega tega konec, obljubile smo si, da naslednje leto spet nekam gremo, kam še ne vemo, ideja bo padla tekom leta in da nikakor na to ne smemo pozabiti. Takšni trenutki v življenju štejejo, vse lahko počaka, vredno pa je veliko, da se človek ima 7 dni neizmerno lepo. …