Pred kratkim mi je mama povedala, da bo dobila slušni aparat. Vedela sem, da na eno uho ne sliši dobro, nisem pa vedela, da je tako hudo. Je pa res, da slušni aparati zame niso bili prav nič novega, ker ga je kar nekaj let nosil moj dedek. Takrat sem bila še majhna in mi je to bilo čisto nekaj vsakdanjega. Tokrat pa je pri mami bilo malo drugače. Mama je o tem veliko govorila, še posebej, ko ga je dobila in se je nanj morala navaditi. 

Kar nekaj dni je potrebovala, ker je imela slušni aparat na obeh ušesih, tudi tega nisem pričakovala in mislim, da tudi ona ni. Skušala sem jo razumeti, kako ji je, čeprav nisem mogla vedeti. Vedela sem samo, da so danes zelo moderni slušni aparati. Tudi moja mami je imela modernega. Bila sem presenečena, kako se lahko slušni aparati povežejo s telefonom. Tega res nisem pričakovala. Bolj sem se osredotočila, kako majhni in nevidni so. 

Večkrat sem jo vprašala, kako ji je, ali se je že navadila. Po nekaj dneh je rekla, da ji je veliko lažje, da je ne boli več uho in glava. To mora biti res neprijetno, takrat se mi je zasmilila. Nisem ji mogla prav nič pomagati, morala se je navaditi in to je to. Srečna sem bila, ker so danes slušni aparati res dobri in kakovostni. Verjamem pa, da vsaka oseba, ki ga mora nositi ji ni prijetno. Upam, da ga jaz ne bom potrebovala. 

Je pa nekaj, da vam slušni aparat povrnejo sluh. To pa je vredno največ. Tako pravi tudi moja mami. Kajti ko je prišel čas, da ni slišala skoraj nič več, ji je bilo v družbi prav nerodno. Sedaj spet sliši in se počuti dobro. Vseeno je to takšna prednost, da če ne slišiš, komaj čakaš, da ti slušni aparat omogoči sluh. …