Bilo je že pozno jutro, ko sem se odpravila od doma in še preden so se vrata garažna odprla, da sem se lahko s svojim avtomobilom odpeljala, sem prejela klic od sodelavke. Sporočila mi je, da nama je sestanek, ki sva ga imela načrtovanega odpadel zadnji hip in, da imava sedaj čas, da greva na pozno kavo, ker je tudi ona zamujala in ker ne bova šli v pisarno. Istočasno sem se tudi spomnila, da sem pozabila svojo kavo na pultu v kuhinji in sem jo šla takoj iskat.

Seveda sem bila tako za, ker sva imeli kasneje še en sestanek in se nama ni izplačalo, da greva v pisarno. Počakala sem, da so se vrata garažna odprla in se odpeljala iz garaže. Na cesti sem počakal, da so se vrata garažna odprla in prav tako vrtna vrata in se potem odpeljala od doma. Na cesti ni bilo več pretirane gneče, zato sem imela zelo mirno vožnjo. Ura je bila že nekaj čez osem in očitno se je glavni del gneče še zaključil. Večina ljudi začne delo ob osmih. Tudi jaz, ko sem v pisarni. Ko imam pa sestanke, je pa seveda popolnoma odvisno od sestanka, kdaj grem od doma. Včasih se zgodi, da sem tudi že pred jutranjo gnečo na cesti in na lokaciji sestanka.

Pripeljala sem se do mesta, kjer sem bila dogovorjena s sodelavko na kavi v prijetni kvarni. Ona je bila že tam. Verjetno, če ne bi čakala doma, da se vrata garažna zaprejo, in če ne bi pozabila svoje kave, bi bila tudi jaz malce hitreje tam. Ampak ker sem zjutraj jaz počasna, pozabljiva in ker moram odpisati še na nešteto sporočil, potem se zelo hitro zgodi, da malce zamujam. Sicer danes zamujam ne le zaradi tega, ker sem čakal, da se vrata garažna zaprejo, ampak ker sem se z zelo veliko težavo zbudila zjutraj. …